Danes smo priča paradoksnemu dejstvu, da so največji zagovorniki tolerance ali strpnosti v resnici največji nasprotniki tega kar zagovarjajo. Tako nenehno klevetajo vse tiste, ki so podporniki ali predstavniki patriotskih, domoljubnih ali identitarnih gibanj. Iščejo vsako priložnost, da bi opravičili svoje sovraštvo in pregon do vseh idejnih nasprotnikov.
Način življenja, ki nam ga narekuje sodobna družba, ima velikokrat lahko nezdrave in negativne posledice na nas. Že zgodaj se lahko ujamemo v določene pasti in vzorce razmišljanja in obnašanja, ki nam jih podtika moderni svet. Tako, ne da bi se tega zavedali, postanemo samo še eno kolesce v obsežnem družbenem stroju, le še ena mravlja v človeškem mravljišču.
Sodobne evropske družbe se danes soočajo z negativnimi pojavi, ki jih, na splošno gledano, lahko uvrščamo v notranje in zunanje grožnje katerih posledica bo, če ne bodo pravočasno ustavljene, popoln razkroj Zahodne civilizacije. Glavno zunanjo grožnjo predstavlja množično priseljevanje, notranjo grožnjo pa subverzivne ideologije kulturnega marksizma in liberalizma.
Danes so organizacije in skupine, ki se zavzemajo za obstoj Evrope in evropskih narodov, močno stigmatizirane iz strani pristašev neoliberalne globalistične agende. Zato, ker drugače razmišljamo, ker drugače gledamo na svet in ker smo pripravljeni javno kritizirati vse oblike marksizma in liberalno-globalistične politike, smo avtomatsko označeni za “rasiste”.
Marksisti, anarho-kapitalisti, globalisti in liberalci so ustvarili negativno in napačno sliko o nacionalizmu, vendar pa so k temu prostovoljno prispevali tudi šovinisti. Nacionalizem se danes definira kot sovražna ideologija kljub temu, da gre dejansko za ideologijo, ki zagovarja odgovorno svobodo, avtonomnost in suverenost vsakega naroda…
Prejšnje leto sta se jeseni, oktobra 2020, končala dva politično obarvana sodna postopka. Obtoženci v obeh postopkih so se znašli na zatožni klopi predvsem zato, ker zagovarjajo ideje in nazore, ki se ne skladajo s splošnimi družbeno političnimi trendi v njihovih državah. V obeh primerih so bili obtoženci spoznani za krive.
Trenutno je ena izmed besed, ki jih najpogosteje slišimo v medijih, pa tudi med ljudmi, »pandemija«. Ko pa je govora o pandemiji lahko, če se vsi dobro zamislimo, pridemo do zaključka, da je od vseh smrtonosnih in nevarnih pandemičnih virusov na tem svetu pravzaprav najhujši »nenasitni pohlep človeka«.
Homer je izvor evropske tradicije. On nagovarja ogromno zmedo v kateri se je znašla Evropa. Zmedo, ki je vseprisotna: v politiki, religiji, splošni etiki, izobraževanju, delu in v načinu na katerega Evropejci vidijo same sebe.
Tradicija in kultura nista le narodna dediščina, temveč predstavljata tudi odraz duše nekega naroda. Zato njun zaton ne pomeni le izgubo bogatega izročila prednikov, temveč napoveduje tudi zaton in propad naroda samega.
Ko govorimo o mitih se moramo najprej sporazumeti glede pomenov besed in izrazov, ki jih nameravamo uporabljati, obenem pa moramo potrditi tudi, da bomo tem besedam pripisovali primeren pomen, ne glede na to kakšen je naš osebni pristop do te teme.
Izraz »aristokracija« pomeni v etimološkem in »dobesednem« smislu vladavino najboljših. Zaradi številnih napačnih razumevanj in dezinformacij pa je beseda ‘aristokracija’ postala slabšalni termin, ki za nevedne množice predstavlja nekakšno razvajeno, izkoriščevalsko, skorumpirano in arogantno “elito”.
TRADICIJA PROTI TIRANIJI 