Alternativa modernemu svetu

»Moderni pesimizem je izraz jalovosti modernega sveta-ne sveta in bivanja.«

Friedrich W. Nietzsche

Način življenja, ki nam ga narekuje sodobna družba, ima velikokrat lahko nezdrave in negativne posledice na nas. Že zgodaj se lahko ujamemo v določene pasti in vzorce razmišljanja in obnašanja, ki nam jih podtika moderni svet. Tako, ne da bi se tega zavedali, postanemo samo še eno kolesce v obsežnem družbenem stroju, le še ena mravlja v človeškem mravljišču.

Slepo sprejemamo lažne malike enakosti in strpnosti, na katerih je zgrajena univerzalistična morala, ki odgovarja nekemu novemu svetu. Starodavne modrosti naših prednikov – zaklad in dediščino našega ljudstva – zamenjujejo liberalne vrednote, ki zanikajo človeško raznolikost, s tem, ko naj bi veljale za vse ljudi. Cilj teh »vrednot« je preobraziti človeka iz pripadnika določene etnokulturne skupine v univerzalnega posameznika-potrošnika. Tako pa nas liberalna ideologija oropa temeljev, ki so potrebni za razvoj lastne identitete, saj le ta sloni ravno na našem etničnem poreklu, na kulturi in na moralnih vrednotah našega ljudstva. Končni namen uveljavljanja liberalnih vrednot po vsem svetu pa je stvaritev globalne potrošniške družbe delavcev-potrošnikov. Ko bo to doseženo bodo liberalne vrednote, ki predstavljajo pravzaprav pot v »konec zgodovine«, kot je označil prevlado liberalizma ameriški politolog Francis Fukuyama, popolnoma nadomestile vse druge idejne tokove. Liberalizem pač vrednoti stvari in dejanja predvsem glede na njihovo materialno korist in pa glede na to v kolikšni meri zadovoljujejo osnovne človeške potrebe in željo po udobju in dobrem počutju. Lahko bi rekli, da takšno stališče sam pojem idealizma in idej postavlja na stranski tir, obenem pa daje prednost materialnim stvarem. Je ideologija, ki hodi z roko v roki s potrošniško družbo, oziroma je njen temelj.

Zgodovina, tradicija in kultura naroda izgubijo v potrošniško-liberalni družbi vsako vrednost razen, če se da z njimi zaslužiti. Tako postanejo dogodki iz naše zgodovine le zanimive zgodbice za turiste, naši miti otroške pravljice, včasih pomembni simboli naših prednikov pa krasijo embalaže raznih izdelkov na policah veleblagovnic. Nekoč osrednja vprašanja o lastnem obstoju, o naravnem redu, ter o našem mestu na tem planetu in v celotnem kozmosu, na katere iščemo odgovore odkar človek hodi po tem svetu, postajajo v moderni družbi nepomembna. Modernega človeka bolj zanima kako lahko živi čim bolj uživaško življenje s čim manj dolžnostmi in odgovornostmi. Obkrožen z najnovejšimi dosežki moderne tehnologije in očaran nad modernim mitom liberalizma in enakosti, je prepričan da živi v svetli dobi napredka, medtem pa v resnici  tone v temo nevednosti, ignorance in zlaganih »progresivnih« načel. Vendar pa kljub vsej tehnologiji in razkošju, ki jih obkroža in jim omogoča bolj udoben način življenja, veliko ljudi ni zares srečnih, saj čutijo v sebi globoko praznino, ki je že njihove davne prednike spodbujala k ustvarjanju lastne kulture, religije in mitov skozi katere so iskali odgovore na večna vprašanja o našem obstoju. Liberalno-potrošniška materialistična družba pa s tem, ko se najbolj osredotoča na osnovne potrebe posameznika po jedači, pijači in spolnosti, ter zagovarja predvsem bolj utilitarističen pogled na svet, znova obuja to praznino v globinah človeške duše.

Človek se ravno v tem razlikuje od preostalega življenja na Zemlji, da potrebuje nekaj več od preproste potešitve svojih osnovnih nagonov. Predvsem v srcu, misli in duši Evropejca je vedno gorel prometejski plamen ustvarjanja in želje po raziskovanju in odkrivanju skrivnosti narave in misterijev vesolja. Ta plamen se je skozi našo zgodovino razotkrival skozi vse mogočne dosežke Zahodne civilizacije, vendar pa danes počasi ugaša, kar je posledica kulturne dekadence, ki jo s seboj prinaša atomizirana potrošniška družba posameznikov. Moderni človek je prepričan, da dosega s sodobno tehnologijo in z lažno idejo večnega napredka najvišje vrhove človeške civilizacije, pravzaprav pa drvi proti prepadu dekadence in nihilizma. Alternativo temu kulturnemu nihilizmu in liberalizmu najdemo v konceptu arheofuturizma francoskega misleca Guillauma Fayea, ki združuje sodobno tehnologijo s tradicijami in vrednotami naših starodavnih prednikov. Vendar pa moderen človek raje izkorišča tehnološke in znanstvene dosežke za ustvarjanje hitrejše produkcije v prid kapitalističnega potrošništva in velikih korporacij, ali za uresničevanje želja duševno motenih posameznikov, ki se imajo za »transseksualce«. Na tem področju naj bi trenutno potekale raziskave v smeri omogočanja nosečnosti in rojstva moškim, kar odraža popolno degeneracijo modernega sveta in zlonamerno izkoriščanje tehnologije in znanosti v nenaravne, oziroma bolje rečeno protinaravne, namene. Namesto, da bi ustvaril arheofuturistično družbo, ki bi predstavljala resničen napredek, je moderni človek zgradil izumetničeno družbo v kateri nas nenehno zasuvajo z oglasi in prepričujejo, da se da srečo kupiti. Namesto, da bi živel v skladu z naravo, se zapira v betonsko džunglo grotesknih blokov in nakupovalnih središč. Praznino, ki raste v njemu želi zapolniti z naročanjem stvari preko spleta ali z gledanjem pornografije. Depresijo in napetost, ki sta posledica bivanja v potrošniško materialistični družbi pa želi pregnati s prekomernim pitjem alkohola, neodgovorno spolnostjo in z mamili. Kljub temu, da mu lahko nekatere od teh stvari povrnejo občutek sreče, pa je ta občutek le kratkotrajen, saj se praznina, osamljenost in negotovost vedno znova vračajo.

Ključ do življenja, ki morda ni vedno udobno in brezskrbno, je pa dobro in zdravo, ni v kopičenju denarja in v neskončnem nakupovanju, ali pa v večnem iskanju novih načinov kako zadovoljiti svoje najnižje telesne potrebe. Ne, pot do dobrega življenja, do kvalitetnega življenja, se pravzaprav v veliki meri skriva v ponovnem netenju prometejskega plamena znotraj naših src, v iskanju namena našega bivanja in v doseganju novih vrhov pri razkrivanju resnice. S tem pa je povezano predvsem odkrivanje naše preteklosti in rasne dediščine. Resnična alternativa modernemu svetu je v obnovi stika z našo etnično identiteto in v prilagajanju svojega načina življenja železnim naravnim zakonom, ki veljajo za vsa živa bitja. Moderni človek verjame, da je te zakone presegel, vendar pa si, z neupoštevanjem njihove dokončnosti, zabija žeblje v lastno krsto. Obnavljanje stika z našo lastno naravo prek odkrivanja naše etnične dediščine, in obnavljanje stika z naravno kot tako, kar pomeni preživljanje časa v gozdovih, ob jezerih ali v gorah, kjer se lahko čudimo veličini naravnega bogastva, ki ga premore naša majhna domovina, je ključnega pomena. Tam lahko v miru daleč od hrupa človeških mravljišč razmišljamo o smislu obstoja, o resnicah in naukih, ki se skrivajo v mitih naših prednikov, ter o odnosu posameznika do svoje etnične identitete, ki ga povezuje z neštetimi rodovi njegovih prednikov in mu daje obenem tudi trdne temelje za razvoj individualne identitete.

Žal so danes temne sile, ki se skrivajo pod masko »napredka« še vedno močne. Sile, ki spodbujajo najnižje instinkte v človeku in preprečujejo uresničitev boljše družbe, ki bi temeljila na konceptu arheofuturizma. Vendar pa lahko kot posamezniki izberemo alternativo. Namesto, da posedamo ob vikendih v trgovskih centrih se lahko odpravimo v gore, gremo na potep po gozdovih, ali na kolesarjenje po slovenskem podeželju, kjer se nam ob svežem zraku izbistri um in utrdi telo. Tu bomo lahko v miru razmišljali o življenju in iskali odgovore na vprašanja o našem obstoju. Namesto, da smo prilepljeni na televizijske ekrane, se raje odločimo za branje kakšnega dobrega romana zahodne literature, ali pa s pomočjo modrosti starih mislecev iščimo odgovore na filozofska vprašanja, preučujmo starodavne mite in pripovedi in berimo o mogočnih dejanjih iz zgodovine.

Moramo se zavedati predvsem, da ne glede na trenutno premoč temnih sil, kulturnega nihilizma in splošne dekadence,  alternativa obstaja. Družbe ne moremo spremeniti čez noč, lahko pa spremenimo sebe, se osvobodimo okov materializma in lažnih liberalnih idej, ter stopimo na novo pot resnice in dobrega življenja. Prvi korak do sprememb je vedno v spreminjanju samega sebe.