Kdor ni intelektualno in duhovno sposoben, da bi dosegel določene družbene cilje ali interese se po navadi zateka k metodam nasilja. Pri tem ne gre nujno vedno za telesno nasilje, temveč se le to pojavlja v različnih oblikah. Najpogosteje se takšno nasilje definira drugače, da bi se slišalo bolj prijazno ušesom in da bi bilo opravičeno v očeh širše javnosti. Ideja »cilj opravičuje sredstvo« pa je nekakšno jedro vsake prikrite tiranije.
Danes smo priča paradoksnemu dejstvu, da so največji zagovorniki tolerance ali strpnosti v resnici največji nasprotniki tega kar zagovarjajo. Tako nenehno klevetajo vse tiste, ki so podporniki ali predstavniki patriotskih, domoljubnih ali identitarnih gibanj. Iščejo vsako priložnost, da bi opravičili svoje sovraštvo in pregon do vseh idejnih nasprotnikov.
Če pazljivo analiziramo vsebino in delo skoraj vseh medijskih hiš ali korporacij, ne glede na to ali se ukvarjajo s politiko, vsesplošnimi dogajanji doma in po svetu, ali pa z modo, glasbo, zgodovino, umetnostjo in tako dalje, lahko opazimo vsiljevanje levičarskega svetovnega nazora, ne glede na to ali govorimo o »ortodoksnem« marksizmu, ali pa o njegovi novodobni izpeljanki, kot je kulturni marksizem frankfurtske šole.
Danes so organizacije in skupine, ki se zavzemajo za obstoj Evrope in evropskih narodov, močno stigmatizirane iz strani pristašev neoliberalne globalistične agende. Zato, ker drugače razmišljamo, ker drugače gledamo na svet in ker smo pripravljeni javno kritizirati vse oblike marksizma in liberalno-globalistične politike, smo avtomatsko označeni za “rasiste”.
Marksisti, anarho-kapitalisti, globalisti in liberalci so ustvarili negativno in napačno sliko o nacionalizmu, vendar pa so k temu prostovoljno prispevali tudi šovinisti. Nacionalizem se danes definira kot sovražna ideologija kljub temu, da gre dejansko za ideologijo, ki zagovarja odgovorno svobodo, avtonomnost in suverenost vsakega naroda…
Trenutno je ena izmed besed, ki jih najpogosteje slišimo v medijih, pa tudi med ljudmi, »pandemija«. Ko pa je govora o pandemiji lahko, če se vsi dobro zamislimo, pridemo do zaključka, da je od vseh smrtonosnih in nevarnih pandemičnih virusov na tem svetu pravzaprav najhujši »nenasitni pohlep človeka«.
Izraz »aristokracija« pomeni v etimološkem in »dobesednem« smislu vladavino najboljših. Zaradi številnih napačnih razumevanj in dezinformacij pa je beseda ‘aristokracija’ postala slabšalni termin, ki za nevedne množice predstavlja nekakšno razvajeno, izkoriščevalsko, skorumpirano in arogantno “elito”.
TRADICIJA PROTI TIRANIJI 