Evropejci znova krvavijo in umirajo zaradi tujih ciljev. V preteklosti smo videli preveč vojn v katerih so se med seboj klali najboljši primerki bele rase, vzroki ali posledice pa so bile ideologije, ki so same po sebi škodljive in sovražne Evropi kot domovini specifične rase in narodov.

Tolkien je bil torej kritičen do globalizma in s tem posredno tudi do sodobnega multikulturalizma. Srednji svet je vsekakor dom raznolikih ljudstev in kultur, vendar pa nikakor ni multikulturen v ideološkem smislu tega izraza.

J.R.R. Tolkien je najbolj znan kot avtor Gospodarja prstanov. Več let preden se je lotil pisanja Hobita ali Gospodarja prstanov pa je na papir spravil prve osnutke Silmariliona, zgodbe o nastanku in starejših dneh Srednjega sveta, ki je tudi temelj njegove mitologije. V tistih zgodnjih dneh, ko je bil Srednji svet še mlad, se je nadenj dvignila senca prvega temnega gospodarja Morgotha…

Približujemo se Božiču, kar je le še eno ime za zimski solsticij. Božič, ki je povezan z zimzelenim drevesom, se že od davnin praznuje v evropskih deželah kot praznik ponovnega prebujanja narave po zimskem počitku. Pri tem si ne moremo pomagati, da ne bi pomislili kako se bo tudi Evropa enega dne predramila iz svojega globokega spanca, pa čeprav le ta traja dlje od enega naravnega cikla.

Kdor ni intelektualno in duhovno sposoben, da bi dosegel določene družbene cilje ali interese se po navadi zateka k metodam nasilja. Pri tem ne gre nujno vedno za telesno nasilje, temveč se le to pojavlja v različnih oblikah. Najpogosteje se takšno nasilje definira drugače, da bi se slišalo bolj prijazno ušesom in da bi bilo opravičeno v očeh širše javnosti. Ideja »cilj opravičuje sredstvo« pa je nekakšno jedro vsake prikrite tiranije.

Človek je umrljiv, torej minljiv. Od trenutka, ko se rodimo, začnemo našo pot, ki ne glede na to kakšno življenje bomo živeli in kakšne odločitve bomo sprejeli, vodi v neizbežen konec. Nekatere konec doleti prej, druge kasneje. Pri tem lahko igrajo pomembno vlogo osebne odločitve na katere lahko vplivamo, morda še večjo pa različna naključja in dogodki, na katere sami nimamo vpliva.

Danes smo priča paradoksnemu dejstvu, da so največji zagovorniki tolerance ali strpnosti v resnici največji nasprotniki tega kar zagovarjajo. Tako nenehno klevetajo vse tiste, ki so podporniki ali predstavniki patriotskih, domoljubnih ali identitarnih gibanj. Iščejo vsako priložnost, da bi opravičili svoje sovraštvo in pregon do vseh idejnih nasprotnikov.