Kategorija: Ostalo

Evropa – ta Beseda še nikoli ni bila tako poglavitna v sodobni misli in razpravi znotraj narodov, ki jo tvorijo. Vendar pa, kaj je Evropa?

Pred petimi leti je umrl Guillaume Faye. Ta žvepleni, vulkanski, ognjeviti teoretik »nove desnice« je pustil pečat na več generacijah aktivistov in številnim sodobnikom spremenil pogled na svet. Na žalost pa o njegovem plodnem zgodnjem delu morda ne vemo dovolj.

Prevod govora, ki ga je imela vdova Dominiqua Vennerja, Clotilde Venner, na konferenci »Giorgio Locchi : Intelektualec, filozof, prebujevalec«, 25. novembra, 2023, v Italiji.

Čas je, da trdno zavzamemo svojo stran, stran Evropejcev, ki jim grozi demografski in kulturni propad ter ob morebitnemu izkazovanju podpore drugim vojskujočim se narodom, dobro premislimo katera stran, če sploh katerakoli, je vredna podpore v naših očeh, oziroma iz specifično evropske perspektive.

Četudi je danes gorništvo razširjeno po skoraj vsem svetu in se na najvišje vrhove vzpenjajo pripadniki številnih ljudstev, so njegovi nesporni pionirji Evropejci, ki so se na tem področju prvi lotevali največjih podvigov.

Dominique Venner ostaja eden najvplivnejših identitarnih mislecev in avtorjev. 21. maja, leta 2013, si je vzel življenje v Notredamski stolnici v Parizu. Njegovo dejanje je bilo protest proti demografski zamenjavi Evropejcev, obenem pa je zapustil svet pod lastnimi pogoji. Ob deseti obletnici njegove smrti objavljamo prevod njegovega poslovilnega pisma.

Zgodovina se ne giblje kot reka, temveč kot nevidna plima polna vrtincev. Vidimo vrtince, ne pa tudi plime. Takšen je zdajšnji zgodovinski trenutek, v katerem živijo Evropejci in Francozi. Nasprotujoči si vrtinci sedanjosti jim zakrivajo neusmiljeno plimo spopada civilizacij v njihovih deželah.

Zaradi nenehnih semantičnih sprememb v zadnjih stotih letih je izraz »kultura« izgubil svoj pomen. Uporablja se ga za vse, torej ne pomeni ničesar.

Evropejci znova krvavijo in umirajo zaradi tujih ciljev. V preteklosti smo videli preveč vojn v katerih so se med seboj klali najboljši primerki bele rase, vzroki ali posledice pa so bile ideologije, ki so same po sebi škodljive in sovražne Evropi kot domovini specifične rase in narodov.

Tolkien je bil torej kritičen do globalizma in s tem posredno tudi do sodobnega multikulturalizma. Srednji svet je vsekakor dom raznolikih ljudstev in kultur, vendar pa nikakor ni multikulturen v ideološkem smislu tega izraza.

J.R.R. Tolkien je najbolj znan kot avtor Gospodarja prstanov. Več let preden se je lotil pisanja Hobita ali Gospodarja prstanov pa je na papir spravil prve osnutke Silmariliona, zgodbe o nastanku in starejših dneh Srednjega sveta, ki je tudi temelj njegove mitologije. V tistih zgodnjih dneh, ko je bil Srednji svet še mlad, se je nadenj dvignila senca prvega temnega gospodarja Morgotha…

Približujemo se Božiču, kar je le še eno ime za zimski solsticij. Božič, ki je povezan z zimzelenim drevesom, se že od davnin praznuje v evropskih deželah kot praznik ponovnega prebujanja narave po zimskem počitku. Pri tem si ne moremo pomagati, da ne bi pomislili kako se bo tudi Evropa enega dne predramila iz svojega globokega spanca, pa čeprav le ta traja dlje od enega naravnega cikla.

Kdor ni intelektualno in duhovno sposoben, da bi dosegel določene družbene cilje ali interese se po navadi zateka k metodam nasilja. Pri tem ne gre nujno vedno za telesno nasilje, temveč se le to pojavlja v različnih oblikah. Najpogosteje se takšno nasilje definira drugače, da bi se slišalo bolj prijazno ušesom in da bi bilo opravičeno v očeh širše javnosti. Ideja »cilj opravičuje sredstvo« pa je nekakšno jedro vsake prikrite tiranije.

Človek je umrljiv, torej minljiv. Od trenutka, ko se rodimo, začnemo našo pot, ki ne glede na to kakšno življenje bomo živeli in kakšne odločitve bomo sprejeli, vodi v neizbežen konec. Nekatere konec doleti prej, druge kasneje. Pri tem lahko igrajo pomembno vlogo osebne odločitve na katere lahko vplivamo, morda še večjo pa različna naključja in dogodki, na katere sami nimamo vpliva.