Kategorija: Globalizem in kulturni marksizem

Odkar so na Bližnjem vzhodu znova izbruhnili plameni vojne med palestinskim Hamasom in državo Izrael, se na ulicah evropskih in ameriških mest vrstijo protesti in shodi v podporo Palestini. Nedavno pa je za spektakel, ki je razburil zahodno javnost, poskrbel pripadnik ameriških zračnih sil Aaron Bushnell…

31. maja 2021 je bilo v Sloveniji registriranih 27.868 nevladnih organizacij, njihovo število pa se vsako leto poveča za približno 500-1000. Vso to silno »nevladovanje« slovenske davkoplačevalce stane 372,12 milijonov evrov na leto. Ta znesek je količina javnih sredstev, ki jih nevladniki prejmejo iz proračuna naše države in se vzporedno s številom novih NVO-jev vsako leto tudi viša.

Če pazljivo analiziramo vsebino in delo skoraj vseh medijskih hiš ali korporacij, ne glede na to ali se ukvarjajo s politiko, vsesplošnimi dogajanji doma in po svetu, ali pa z modo, glasbo, zgodovino, umetnostjo in tako dalje, lahko opazimo vsiljevanje levičarskega svetovnega nazora, ne glede na to ali govorimo o »ortodoksnem« marksizmu, ali pa o njegovi  novodobni izpeljanki, kot je kulturni marksizem frankfurtske šole.

Strpnost glavnih predstavnikov »napredka« se zelo hitro konča, če se kdo ne strinja z njihovimi načeli ali pa zagovarja drugačne poglede. To velja predvsem v primerih, ko gre za razmišljanja, ki zanikajo danes tako popularne teorije o družbenih konstruktih. Če si kdo drzne zanikati trditve, da je spolov »nešteto« ali, da je rasa samo družbeni konstrukt, postanejo »svobodomiselni« in »tolerantni« prvaki napredka kar naenkrat bolj podobni razdraženim boljševikom ali srednjeveškim inkvizitorjem. Na njihove nasprotnike pa se vsuje plaz obtožb, raznih »izmov« in »fobij«.

Islamizacija, ki na stari celini narašča sorazmerno z množičnim priseljevanjem iz muslimanskih dežel predstavlja danes legitimno demografsko in kulturno grožnjo Evropi.

Sile, ki so si v Jalti razdelile Evropo so uvozile dva nazora, ki danes prevladujeta v Evropi. To sta komunizem in amerikanizem, dva mesijanska sistema z nasprotujočimi si geostrateškimi interesi, ki pa ju kljub temu združuje njuna odbojnost do stare Evrope in do njene civilizacije, ter želja da iz ljudi naredita homogene ekonomske agente.

To je vprašanje, ki se v zadnjem času vse bolj pogosto pojavlja, saj se vse večje število ljudi začenja zavedati kaj se dogaja v Evropi, vendar pa še vedno niso sigurni kakšne so pravzaprav motivacije in razlogi za vsem tem…

Teroristični napad, ki se je zgodil v mestu Christchurch, na Novi Zelandiji, ko je Avstralec Brenton Tarrant v dveh mošejah pobil 50 ljudi, ter jih še 50 ranil, je znova pokazal dvoličnost popularnih medijev in vladajočih elit, obenem pa nam je pokazal tudi resničen obraz multikulturalizma