Marx, ki je pridigal o razrednem boju in odpravi zasebne lastnine, je živel na račun Engelsovega kapitalističnega bogastva, pogosto v razkošju, ki si ga večina delavcev ni mogla privoščiti.
Marx, ki je pridigal o razrednem boju in odpravi zasebne lastnine, je živel na račun Engelsovega kapitalističnega bogastva, pogosto v razkošju, ki si ga večina delavcev ni mogla privoščiti.
Slovenija je letos praznovala 34. Obletnico svoje samostojnosti in osamosvojitve od propadlega eksperimenta, imenovanega Jugoslavija. Nekaj dni prej pa je bila tudi obletnica malo manj znane, a kljub temu zelo pomembne bitke pri Sisku, v kateri je Evropa izbojevala veliko zmago proti islamu 22. junija leta 1593.
Trumpov ponovni vstop v Belo hišo je vznemiril politično gladino kot kamen, ki ga z vso močjo zalučamo v ribnik. Liberalne iluzije o koncu zgodovine tonejo v pozabo, medtem ko se njeno kolesje znova obrača vse hitreje. Svet se spreminja. A kaj to pomeni za Evropo Evropejcev? Za tisto Evropo, ki jo hoče bruseljska gosposka pokončati?
Evropa se nahaja v ključnem zgodovinskem obdobju. Desetletja zanemarjanja tradicije, zavračanja identitete in uničevanja tradicionalnih vrednot so pripeljala do družbenega razkroja, nasilja in negotovosti.
Ob odhodu rdečega internacionalizma, je skozi vrata naše domovine smuknil liberalni globalizem ali nova oblika »internacionalizma«.
V modernem svetu sta za oviranje naše realizacije duhovnosti, ki so jo poznale skoraj vse starodavne tradicije, odgovorna predvsem dva dejavnika; prvi je abstraktni značaj naše kulture, drugi pa je glorifikacija slepe in manične obsedenosti s športno dejavnostjo.
V tem sklopu se hočem osredotočiti na učinek doživetja gore in nagnjenosti k njej pri tistih, ki ne pripadajo temu okolju ter za njih gora predstavlja priložnost, da reagirajo proti dolgočasnemu tempu vsakdanjega življenja.
Poiskati moramo pozitivne rešitve, ki nam bodo omogočile izgradnjo nove družbe. To zahteva podrobno samokritiko, temeljit pregled sprejetih resnic ter na kratko povedano, revolucionarno zavest.
La Grande Europe v nobenem primeru ne bo »prvi korak k svetovni državi«, temveč bo namesto tega korak naproti novi naciji, federalni in imperialni, ki bo temeljila na evropskih zgodovinskih regijah, ne na njenih trenutno neustreznih nacionalnih državah, in bo ukoreninjena v svoji etnični enotnosti.
Temni oblaki lebdijo nad Evropo. Evropske narode je njihova elita popolnoma izdala. Razsežnost te zarote je brez primere v človeški zgodovini. Izkazalo se je, da je naša vladajoča elita samo podkupljiv lakaj globalnega kapitalizma.
Evropa – ta Beseda še nikoli ni bila tako poglavitna v sodobni misli in razpravi znotraj narodov, ki jo tvorijo. Vendar pa, kaj je Evropa?
Pred petimi leti je umrl Guillaume Faye. Ta žvepleni, vulkanski, ognjeviti teoretik »nove desnice« je pustil pečat na več generacijah aktivistov in številnim sodobnikom spremenil pogled na svet. Na žalost pa o njegovem plodnem zgodnjem delu morda ne vemo dovolj.
Odkar so na Bližnjem vzhodu znova izbruhnili plameni vojne med palestinskim Hamasom in državo Izrael, se na ulicah evropskih in ameriških mest vrstijo protesti in shodi v podporo Palestini. Nedavno pa je za spektakel, ki je razburil zahodno javnost, poskrbel pripadnik ameriških zračnih sil Aaron Bushnell…
Metapolitika, preprosto povedano, označuje kakršnokoli delovanje širjenja političnih idej in nazorov izven politične arene, oziroma izven področja strankarske politike.
Prevod govora, ki ga je imela vdova Dominiqua Vennerja, Clotilde Venner, na konferenci »Giorgio Locchi : Intelektualec, filozof, prebujevalec«, 25. novembra, 2023, v Italiji.
Čas je, da trdno zavzamemo svojo stran, stran Evropejcev, ki jim grozi demografski in kulturni propad ter ob morebitnemu izkazovanju podpore drugim vojskujočim se narodom, dobro premislimo katera stran, če sploh katerakoli, je vredna podpore v naših očeh, oziroma iz specifično evropske perspektive.
Četudi je danes gorništvo razširjeno po skoraj vsem svetu in se na najvišje vrhove vzpenjajo pripadniki številnih ljudstev, so njegovi nesporni pionirji Evropejci, ki so se na tem področju prvi lotevali največjih podvigov.
Dominique Venner ostaja eden najvplivnejših identitarnih mislecev in avtorjev. 21. maja, leta 2013, si je vzel življenje v Notredamski stolnici v Parizu. Njegovo dejanje je bilo protest proti demografski zamenjavi Evropejcev, obenem pa je zapustil svet pod lastnimi pogoji. Ob deseti obletnici njegove smrti objavljamo prevod njegovega poslovilnega pisma.
Ne smemo se ozirati na napade, klevete in laži drugih. Ne smemo se preveč obremenjevati s tem ali bo v prihodnosti naš kulturnopolitičen ideološki boj doživel uspeh in zmago ali pa bo poražen in pozabljen, temveč moramo preprosto početi to, za kar vemo in čutimo, da je pravilno, pravično, dobro in resnično.
Evropska ljudstva so zgradila edinstveno civilizacijo. Njena ustvarjalna moč se ni zmanjšala. Celo njeni sovražniki posredno priznavajo njeno univerzalnost. Med tradicionalnim Vzhodom, ki je podrejen metafizičnim pravilom, in novimi materialističnimi družbami, Evropska civilizacija združuje duhovne težnje in materialne nujne potrebe.
Zgodovina se ne giblje kot reka, temveč kot nevidna plima polna vrtincev. Vidimo vrtince, ne pa tudi plime. Takšen je zdajšnji zgodovinski trenutek, v katerem živijo Evropejci in Francozi. Nasprotujoči si vrtinci sedanjosti jim zakrivajo neusmiljeno plimo spopada civilizacij v njihovih deželah.