Robert Rundo je ustanovitelj ameriškega gibanja Rise Above Movement ( »Dvigni se« gibanje), ki po vzoru nekaterih evropskih nacionalističnih organizacij združuje fizično vadbo in aktivizem. Z njim smo se pogovarjali o alternativni desnici, stanju v ZDA, obtožbah s katerimi se soočajo člani njegove organizacije, njegovih potovanjih po Evropi in o drugih zanimivih in aktualnih temah.
Nam lahko predstavite R.A.M. gibanje in nam poveste kaj več o vaših začetkih in o vaših glavnih aktivnostih?
Gibanje R.A.M. je bilo ustanovljeno proti koncu leta 2016, ko je bila alternativna desnica (alt-right) v Ameriki v porastu. V tem obdobju smo opazili, da se je alternativna desnica nagibala bolj proti »mainstream« politiki, ter da je bila močno osredotočena na splet. To je bilo do neke stopnje učinkovito, vendar pa se mi je zdelo, da ji je manjkala ulična nacionalistična kultura, ki se je dobro obnesla za nacionaliste in navijače v Evropi. Tako smo z nekaj soborci iz mojega območja začeli tedensko trenirati boks in telovaditi, kar je bil pozitiven način za izgradnjo kontra-kulture. Začeli smo objavljati propagandne fotografije naših treningov, ki so fante, dejavne na spletu, privabljale v resničen svet. In tako se je rodilo gibanje R.A.M. To gibanje je bilo ena izmed organizacij »aktivnega« tipa v Ameriki, ki se je ukvarjala z obešanjem transparentov, grafiti, nalepkami, in tako dalje. V tistem času se je naš pristop zelo razlikoval od splošnega alt-right pristopa z »obleka in kravata« videzom. Največji učinek so imeli naši video posnetki v katerih smo kombinirali naše dejavnosti, kot so boks, aktivizem in nacionalizem, ki smo jih združili v idealno mešanico. Danes je v ZDA to postal tipičen aspekt nacionalizma.
Kateri misleci in filozofi so najbolj vplivali na vas?
Po pravici povedano sem bil v času, ko smo ustanavljali R.A.M., malce uporniško nastrojen do mnogih mislecev in filozofov našega gibanja. Ne zato, ker se ne bi strinjal z njimi ali bral njihovih del. V tistem času je bil to predmet nenehnih diskusij in debat, zaradi česar je nastajala zmeda v alternativni desnici. Mnogi so obtičali pri tem, da so hoteli poustvarjati preteklost ali pa so se prepirali glede ideologij, ne da bi pri tem kadarkoli pomislili na prihodnost. Sam verjamem, da moramo, preden se sploh začnemo ukvarjati z ideologijami in teorijami, pripraviti belce v ZDA, da se začnejo samih sebe zavedati kot belcev. Ustvariti moramo nekaj kar bo v belcih vzbudilo željo, da začnejo pri tem tudi sami sodelovati. To pa po mojem mnenju ni govorjenje o stvareh iz preteklosti ali razpravljanje o kompleksnih temah. Zato sem se začel zgledovati po organizacijah, ki so postavljale temelje za nacionalistično kulturo, ter se zdijo lahko zanimive tudi nekomu, ki nima veliko znanja o raznih dogodkih. Navdih sem našel pri organizacijah kot so Casa Pound in White Rex, za katere se mi je zdelo, da imajo odličen, moderen pristop s katerim privabljajo mladino, ter so protiutež levičarski kulturi. No, s tem v mislih lahko rečem, da so nam dela Kurta Eggersa, Corneliou Codreanua, Evole in Williama Luther Pierca služila kot vodilo.
Kdaj in v kakšnih okoliščinah ste postali rasno ozaveščeni?
Odrastel sem v newyorški četrti Queens, v zelo težavni soseski, kjer smo bili belci manjšina, zato sem se vedno zavedal svoje rase. Ko sem bil star sedemnajst let sem se znašel v nasilnem sporu s salvadorsko tolpo MS13. Deset mesecev kasneje pa sem se zaradi tega spora znašel v zaporu, saj je eden od članov tolpe, ilegalni migrant, vložil tožbo proti meni. V zaporu sem se začel ukvarjati s fitnesom, začel pa sem tudi brati, predvsem zgodovino, ter obujati svojo identiteto, ki je pred tem nisem poznal.
Člani vašega gibanja so bili v preteklosti zaprti in tudi trenutno poteka sojenje proti vam. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Odgovor na to je precej zapleten, se bom pa potrudil, da zadevo razložim čim bolj na kratko. Primer proti nam izvira iz pretepov z antifa na zborovanjih v podporo Trumpu in iz dogodka Unite the Right (Združimo desnico). Začelo se je leta 2017 v Huntington Beachu, kjer so se na nekem zborovanju pojavili antifa pripadniki, da bi ga prekinili. S seboj so prinesli orožje, Trumpove podpornike pa so začeli napadati s solzivcem. Jaz in drugi smo vskočili in jih pregnali. O tem so poročali mediji širom države, saj so v tistem času antifa in druge levičarske frakcije napadale vse domoljubne dogodke, ne da bi se jim kdo zares postavil po robu. Dogodek v Huntington Beachu pa ni bil edini primer, ko smo se jim postavili po robu in jih preganjali po ulicah.
Naslednje zborovanje je bilo v Berkleyju, znanem levičarskem mestu v Kaliforniji. Znova so se prikazali antifa pripadniki, da bi prekinili tudi ta dogodek. Tokrat pa so nas tudi številčno prekašali pet na enega. Nas je prišlo le devet, smo pa vsi trenirali kakšno izmed borilnih veščin. Antifa je znova začela napadati in pretepati predvsem starejše, dokler mi nismo vskočili. Do dandanes v ameriški sceni ni bilo bolj odločne zmage v tem pogledu, da smo jih popolnoma pregnali in jim vzeli njihove zastave in transparente. Zatem so nas vsi osrednji mediji začeli napadati, zaradi česar smo nekateri izgubili službe, prekinili razmerja in tako dalje. Ne bom se spuščal v vse laži, ki so jih govorili o nas, vam pa zagotavljam, da jih je bilo veliko. Ker nas niso mogli zlomiti s pomočjo antife in z razkrivanjem naših osebnih podatkov, so začeli mediji pozivati k policijski intervenciji, da bi nas uničili.
F.B.I. se je odzval na te pozive. Sredi noči so na naših domovih opravili hišne preiskave in nas aretirali na podlagi »zarote o ustvarjanju neredov«, sklicujoč se na antifa spletne strani in na levičarske novinarje, kot na vir njihovih ilegalnih informacij, ki pa seveda niso dokazi na podlagi dejstev. Točke na podlagi katerih smo bili obtoženi niso bile uporabljene že 60 let in niso bile v ZDA nikoli zares preizkušene. F.B.I. in mediji so trdili, da smo trenutno najbolj nasilna »belska supremacistična skupina«, vendar pa ni bilo nikakršnih poročil o eni sami žrtvi, orožju ali poškodbi. Primer še vedno traja in se je razcepil na dva ločena primera; v enega na podlagi Unite the Right shoda v Virginiji in v enega na podlagi dogodkov v Kaliforniji, v mestu Berkley. Zato, ker se primera razrešujeta na različnih sodiščih v različnih zveznih državah, bosta pripeljala do dveh ločenih razsodb. V mojem primeru je kalifornijski sodnik potem, ko sem preživel eno leto v zveznem zaporu, primer ovrgel zaradi kršenja prvega amandmaja, »svobode govora«. V primeru Virginije pa so bili obtoženci spoznani za krive in obsojeni na zaporne kazni. Zaradi dveh različnih razsodb bo šel primer na višje sodišče, kjer bo o njem odločala skupina sodnikov. Najverjetneje pa bo na koncu pristal na Vrhovnem sodišču, najvišjem sodišču v ZDA. Če se bo primer obrnil nam v prid bodo vse obtožbe proti nam ovržene, kar bo pomenilo, da smo bili po krivem zaprti. Če se po drugi strani obrne v prid vlade, pa se nam ne piše dobro.
Medtem, ko ima veliko evropskih držav zakonodajo, ki prepoveduje t.i. »sovražni govor«, je v ZDA svoboda govora zaščitena z ustavo. To pomeni, da Američani lahko govorijo tudi o temah, o katerih je praktično prepovedano govoriti v Evropi. Povejte nam kako to izgleda v praksi, vam ustava res zagotavlja popolno svobodo govora?
S tem se ne bi strinjal. Kot Američan sem preživel mesece v tujini, v Evropi, in rekel bi, da obstajajo velike razlike na področju svobode. Svoboda govora je ena izmed največjih laži, ki jih govorijo v ZDA. Res je, da vas ameriška vlada ne more kar aretirati zaradi nečesa kar ste rekli. Vendar pa je ameriška vlada pravzaprav bolj federacija, sestavljena iz globalističnih družb. Torej, policija ne more kar takoj vdreti v vašo hišo in vas odpeljati, boste pa podvrženi temu, da izgubite službo, da se vam onemogočijo usluge finančnih institucij, da vas vržejo iz kolidža, in še marsičemu iz dolgega seznama metod s katerimi vas želijo zlomiti in poteptati v ničevost.
Ne razumite me narobe, da se sploh ne boste soočali z organi kazenskega pregona saj bodo, če boste imeli tudi najmanjši konflikt z zakonom, uporabili vse kar ste v preteklosti rekli neprimernega, da vas zaprejo za čim daljši čas. Primer tega je bil, ko so F.B.I. agenti pri nekom opravljali hišno preiskavo in našli majhno vrečko marihuane, zaradi česar so vložili obtožnico proti njemu. Zatem so trdili, da predstavlja grožnjo zaradi svojih desničarskih pogledov, to pa jim je omogočilo, da so ga za obtožnico, zaradi katere dobite ponavadi samo globo, zaprli za več let. Za primer lahko seveda vzamemo tudi obtožbe proti R.A.M. Izkoristili so to, da smo atletski klub in trdili, da treniramo za rasno vojno, naše treninge boksa pa so označili kot » treniranje za borbo«. F.B.I. je naše anti-antifa »meme« slike uporabil kot dokaz, da načrtujemo napade na »miroljubne protestnike«. V ZDA je ta razlika, da vas organom pregona ni treba spremljati, saj antifa profili na družbenih omrežjih in novinarji dobivajo na tisoče dolarjev, da iščejo nacionaliste in sprevračajo stvari, organi pregona pa kasneje to upoštevajo kot neizpodbitno resnico.
V preteklosti ste večkrat obiskali Evropo. Nam lahko poveste v katerih državah ste bili in morda z nami delite tiste izkušnje iz teh popotovanj, ki so se vam najbolj vtisnile v spomin?
Res je, v Evropi sem bil že večkrat ob različnih priložnostih. Brez težav lahko rečem, da mi je najbolj pri srcu spomin na čas, ko smo štirje med nami potovali v Nemčijo, da bi tekmovali na K.D.N. (Kampf der Nibelungen – Boj Nibelungov) MMA turnirju. Bili smo prvi in edini Američani, ki so se kdaj udeležili tega dogodka, kar je bila za nas resnična čast. Zatem smo šli v Ukrajino in v Italijo, kjer smo obiskali nacionaliste iz teh dežel, v Ukrajini pa smo se znova udeležili tudi tekmovanja. To je bila enkratna izkušnja, saj smo vsi iskali navdih pri naših evropskih bratih.
Kakšne so po vašem mnenju glavne razlike med evropskimi in ameriškimi nacionalističnimi gibanji, ki ste jih opazili na teh potovanjih?
Obstaja veliko razlik. Na kratko povedano, rekel bi, da je ta nacionalističen sentiment v ZDA popolnoma nov, saj se je pojavil leta 2016, začel pa se je na spletu. Zato, ker je država tako velika, smo v ZDA v večini primerov bolj razsejani, zaradi česar smo izolirani eden od drugega, kar vodi do slabe organiziranosti. Vendar pa se to spreminja, scena v Ameriki je sedaj popolnoma drugačna od alternativne desnice iz leta 2016. Danes se mnoge skupine povsod po Ameriki ukvarjajo področju aktivizma in videza z istimi dejavnostmi kot naši evropski soborci.
Na svojih potovanjih po Evropi ste obiskali tudi Slovenijo. Kakšna se vam zdi naša dežela in katere kraje ste obiskali?
Slovenijo sem s svojim tedanjim dekletom obiskal leta 2014, torej pred ustanovitvijo R.A.M. Bil sem v Ljubljani in na Bledu. Nimam dovolj besed, da bi opisal kako všeč mi je bilo pri vas, predvsem na Blejskem jezeru, kjer sem občudoval naravo. Ko sem bil v Sloveniji, sem se počutil kot, da sem zares v Evropi, saj so se mnoge države prodale in so bolj podobne kolonijam ameriškega globalnega imperija. Upam, da bom v bližnji prihodnosti znova obiskal vašo deželo.
Kaj nam lahko poveste o alternativni desnici, oziroma »alt-right« fenomenu, ki se je pojavil okoli leta 2015 in je začel pojemati kmalu po incidentih na shodu »Združimo desnico« v Charlottesvillu leta 2017. Kako danes gledate na to gibanje?
O tem sem povedal nekaj že v odgovoru na prvo vprašanje, bom pa še kaj dodal. Glede alternativne desnice mislim, da je imela dober začetek in da je opravila svojo nalogo postavljanja ideje bele identitete v ospredje. Po mojem mnenju je za njen padec kriv ego, saj se je temu gibanju preveč ljudi pridružilo, da bi doživeli svojih pet minut slave, zaradi česar so postavili svoje podpornike v neposredno nevarnost, to pa je privedlo do aretacij in sramotnih porazov. Mislim, da se je alternativna desnica preveč posvečala osebnostim znotraj gibanja, namesto da bi gradila kontra-kulturo in postavljala temelje za privabljanje več ljudi. Mnogi fantje, ki so bili dejavni v R.A.M. so videli to napako, zato smo bili na začetku anonimni. V vseh naših videoposnetkih smo uporabljali samo slike in glasbo brez obrazov ali glasov. Samo zato, ker so mediji objavili naša imena smo se odločili to sprejeti in pokazati naše obraze v videoposnetkih. Ponavljam, scena v ZDA se je močno spremenila. Med nacionalisti je vse več medsebojnega sodelovanja in osredotočanja na to, kako izboljšati lastne vrste.
2020 je bilo precej turbulentno leto, od COVID-19 epidemije, pa do neredov po smrti Georgea Floyda v ZDA. Končalo pa se je z ameriškimi volitvami, katerih posledica bo očitno še večja polarizacija ameriške družbe. Kako komentirate vse to in kako se to odraža v vsakdanjem življenju belih Američanov?
Prav res je bilo noro leto, mislim pa, da se bodo stvari le še poslabšale. Vem, da to mnoge vodi v obup in apatijo, vendar pa je po drugi strani vse več ljudi, ki so razočarani nad osrednjimi mediji in politiko, zaradi česar iščejo alternativne rešitve izven »košer« mainstreama.
Mislim, da je v Ameriki največja težava nagla rast policijske države, od spletne cenzure do tega, da organizacije kot je F.B.I. prevzemajo vlogo K.G.B.-ja in agresivno vsiljujejo to, čemur pravimo ameriška »global homo« agenda (globalna homogenizacija, ali ustvarjanje globalne družbe op. prev.).
Kako bi ocenili predsedovanje Donalda Trumpa in kako gledate na izide lanskih volitev? Se strinjate, da so demokrati ukradli volitve?
Sam sem zelo razočaran nad ameriško politiko. Človeka, ki je vodil preiskavo proti R.A.M. je Trump imenoval v F.B.I. Tudi BLM neredi so pod Trumpom svobodno potekali. Tako, da v mojih očeh ni nobene razlike, bom pa kljub temu rekel, da so Demokrati vsekakor ukradli volitve.
Nam lahko na splošno predstavite ameriško disidentsko desnico in belo nacionalistično gibanje v ZDA?
Ameriška disidentska desnica ima ogromen potencial. Beli ameriški moški postajajo popolnoma odtujeni od družbe v kateri živijo, to pa je nekaj kar se dogaja že zadnjih petdeset let. V vseh institucijah, od glasbe, filmov, zaposlovanja, izobrazbe in tako dalje, so belci marginalizirani, in počasi začenjajo dojemati to dejstvo. Vsak velik del prebivalstva, ki se počuti odrinjenega iz družbe, bo slej ko prej prinesel spremembe. Nacionalistična scena v ZDA je močno napredovala v primerjavi s prejšnjimi časi, saj je sprevidela, da je to kulturna vojna za srca in misli ljudi.
To je za ameriško desnico nov pristop, ki pa po mojem mnenju deluje kar dobro. Glede organizacij se zdi, da se ustanavljajo povsod, to pa je nekaj kar se ni dogajalo v obdobju pred letom 2016. Nekatere od teh organizacij so Revolt Through Tradition (Odpor skozi tradicijo), Patriot Front (Domoljubna fronta), R.M.E. tim, in tako dalje.
Mnogi ameriški beli nacionalisti so zagovarjali idejo o ustanovitvi bele etnodržave v severovzhodnem delu ZDA. Njihova predpostavka je, da se ZDA kot celota ne morejo obdržati, ter da morajo belci ustvariti svojo lastno belo domovino. Kakšno je vaše mnenje o tej ideji in kaj mislite, da čaka ZDA v prihodnosti?
Nerad se ukvarjam s stvarmi, ki so izven mojega dosega, lahko pa rečem, da je balkanizacija nekaj kar v prihodnosti čaka ZDA.
Znotraj nacionalističnih krogov obstajajo tudi različne mladinske subkulture, ki se ponavadi osredotočajo na nacionalistično rock (R.A.C.) ali metal (NSBM, itd.) glasbo. Kako vi gledate na te subkulture?
Mislim, da so te subkulture bistvenega pomena in koristne. Levica je v Ameriki doživela porast v 60. in 70. letih, v času hipijevskega gibanja, poslužujoč se kulture drog in glasbe, da bi vplivala na množice. Iz te točke je bila zmožna prevzeti izobraževalne ustanove. Desnica se je vedno bolj osredotočala na politiko, vlado in tako dalje. Zaradi tega danes ne nadzorujemo veliko institucij, medtem ko se množice ljudi usmerja k levičarski ideologiji skozi celotno potrošnjo.
Desnica se je počasi sprijaznila s tem, da je izgubila kulturno vojno in da se smo zato v tej zmešnjavi, vendar pa smo kot belci žilavo in podjetno ljudstvo. Opažam, da zato sedaj delamo nagle spremembe, ki imajo pozitivne rezultate v našem gibanju. Nacionalisti morajo imeti protiutež za vse kar počne levica, popolnoma vzporedno družbo znotraj družbe.
Hvala vam za intervju. Imate za konec morda še kakšen nasvet za mlade nacionaliste in ljudi, ki bi bili radi aktivni v identitarnih gibanjih?
Rekel bi, da preden lahko spremenite svet, morate spremeniti sebe. Naredite vse kar je v vaši moči, da začnete utelešati naše ideale. Danes, bolj kot kadarkoli, ljudje iščejo usmeritev. Bodite primer, ki mu želijo drugi slediti. Dejanja, ki jih nekdo opravi danes vodijo v zmage jutrišnjega dne. Obenem najdite tudi ravnotežje. Uživajte v tem, kar vam gibanje nudi, v tovarištvu, v boju, v razburljivosti. Preveč ljudi se vdaja obupu. Vendar pa se morate samo ozreti nazaj v zgodovino in videli boste, da smo se že neštetokrat soočali s stiskami in kljub temu vzdržali. Tako bomo vzdržali znova. Za več informacij obiščite naš YouTube kanal Media2rise in našo spletno stran, ter blagovno znamko oblačil na https://www.will2rise.com.
TRADICIJA PROTI TIRANIJI 