V prestolnici naše dežele, domovine majhnega, a starega in krepkega naroda, ki leži pod mogočnimi alpskimi vrhovi, je v sredini aprila potekal identitarni večer z gostom iz sosednje Avstrije, Martinom Sellnerjem, ki velja za enega vidnejših predstavnikov panevropskega identitarnega gibanja. Dogodka se je udeležilo več pripadnikov in simpatizerjev identitarnega svetovnega nazora, predvsem iz Ljubljane, pa tudi iz drugih koncev Slovenije.
Martin Sellner je eden od ustanoviteljev avstrijske Generacije identitete, avtor in aktivist. Je človek misli in dejanj, peresa in ulice, glasnik evropskega prebujenja in metapolitični bojevnik za ohranitev biokulturne integritete stare celine. Že vrsto let stoji v prvih linijah civilizacijskega kulturnega boja za našo skupno domovino Evropo, nekdanjo kraljico kontinentov, ki je postala talka interesov globalističnih elit. Sellner poziva k remigraciji tujcev, ki so jih na njene obale naplavila razburkana morja ali pa so se v temnih nočeh prikradli čez njene meje z blagoslovom izdajalcev in kozmopolitskih demagogov, ki so svoje kremplje zapičili globoko v starodavna tla naših domovin. Obenem spodbuja svoje evropske sorojake, da se pridružijo identitarnemu boju za osvoboditev in vrnitev Evrope Evropejcev na njen starodavni prestol, skovan iz tradicij, triumfov in krvi njenih narodov.
Gost iz naše severne sosede je o sicer resnih vprašanjih spregovoril v sproščenem in prijateljskem vzdušju, ki nastane med ljudmi, ki ne delijo le podobnih prepričanj, temveč jih družita tudi predanost skupnim ciljem in ukoreninjenost v njihovo etnokulturno dediščino. Pogovor je vodil Andrej Sekulović, ki je najprej Sellnerja povprašal o bistvu identitarstva. Kaj pravzaprav pomeni biti identitaren in kako se to razlikuje od, denimo, nacionalizma? Sellner je kratko in jedrnato opisal identitarstvo kot nekaj, kar se osredotoča na prihodnost, obenem pa je starodavno. Identitarec je nekdo, ki ohranja in brani svojo etnokulturno identiteto. Gre za borbo, ki sega v daljne dni antičnega sveta, ko so se Špartanci hrabro spoprijeli s perzijskimi hordami pri Termopilah, in se skozi srednji vek nadaljuje do današnjega dne, ko se domoljubi borijo proti upravljalcem uničujočega stroja liberalizma. Sellner je prav tako izpostavil, da identitarstvo vključuje več stopenj identitete in jih povezuje v celoto; kot je sam dejal, je obenem Dunajčan, Avstrijec in Evropejec. Tako identitarstvo lahko vključuje regionalno, nacionalno in civilizacijsko identiteto, vse tri pa temeljijo na etnokulturni dediščini.
Zatem je dunajski gost spregovoril o glavni strategiji identitarcev, metapolitiki. Slednja se posveča predvsem družbenim normam, vrednotam in kulturi ter skuša z vplivanjem na te osnovne stebre družbe ustvarjati pogoje za korenite družbenopolitične spremembe. Sellner je z zbranimi delil svoje izkušnje iz področja metapolitičnega aktivizma in ponudil več dobrih nasvetov o tem kako vzpostaviti učinkovito identitarno gibanje. Nato je beseda stekla o trenutni situaciji na Dunaju, ki je precej mračna. V nekdanji prestolnici imperija danes določena območja obvladujejo tujci. V mestu, ki se je nekoč junaško branilo pred sabljo in polmesecem, je danes že približno tristo muslimanskih vrtcev, muslimani pa so največja verska skupina med osnovnošolskimi otroci. Posledice velike demografske zamenjave se kažejo tudi v tem, da je na občinskih volitvah, ki so potekale ravno med obiskom Sellnerja v Sloveniji, bila med kandidati tudi predstavnica islamske stranke, Palestinka, ki se je iz predvolilnih plakatov volivcem smehljala zavita v naglavno ruto.
»Vi še niste islamizirani, le zato, ker smo bili mi prvi na vrsti«, se je glasilo Sellnerjevo opozorilo zbranim. To je ponazoril s prispodobo hiše v plamenih: Avstrija se je znašla na prvem nadstropju, Slovenija pa je na drugem nadstropju. Kot vemo tudi nas v zadnjih letih že dosegajo plameni. A Sellner ni nekdo, ki bi bil vdan v usodo. Sam verjame, da bo dobro prevladalo in da bo boginja zmage na koncu svoje darove namenila Evropi Evropejcev. Opozarja, da se ne smemo vdati in da ne smemo nikakor svojih mest prepustiti tujim množicam. Politični desnici raste podpora, tudi strankam, ki podpirajo koncept remigracije. Naloga metapolitične desnice pa je, da razbija tabuje politične korektnosti in pomika Overtonovo okno vse bolj v desno. Za Sellnerja je prav tako ključnega pomena evropsko sodelovanje. Kot je poudaril, je Generacija identitete, ko je bila ustanovljena v Franciji, za svoj simbol vzela špartansko lambdo, s katero se lahko poistovečajo vsi evropski domoljubi. Kot je dejal, je danes evropsko sodelovanje nujnega pomena v boju proti globalistom iz Bruslja.
V nadaljevanju sta se Sellner in Sekulović dotaknila še številnih drugih vprašanj, ob koncu pa se je v razpravo s svojimi vprašanji vključilo tudi občinstvo. Sellner je na kratko spregovoril tudi o miselni šoli nove desnice, ki predstavlja z misleci kot sta bila Guillaume Faye in Dominique Venner temelje identitarne ideje, občinstvu pa je priporočil tudi branje in preučevanje knjig in tekstov levičarskih revolucionarjev in aktivistov, saj slednji lahko nudijo dobre strateške nasvete pri doseganju družbenih sprememb. Razložil je tudi, da moramo pri aktivizmu imeti v mislih, da je pomembno to, kar privlači nove podpornike, ne to, kar je najbolj všeč nam samim. Nadalje je predstavil podrobneje tudi koncept remigracije in namenil nekaj besed svojima dvema knjigama, prvi o remigraciji in drugi o spremembi režima iz desnice, ki bosta kmalu na volji v angleščini. Prav tako je govoril tudi o identitarnem konceptu ukoreninjenosti, ki ga je opisal kot zavedanje, da smo stari na tisoče let, če se ozremo nazaj v preteklost, in da se preteklost, v kateri so živeli naši predniki, preko nas razteza v prihodnost, kot se veje drevesa raztezajo proti nebu.
Po pogovoru se je druženje nadaljevalo ob sproščenih pogovorih, naslednji dan pa si je v družbi svojih gostiteljev Martin ogledal središče in stari del naše prestolnice, preden se je odpravil nazaj na Dunaj. Sam dogodek nedvomno obeležuje novo poglavje v slovenskem identitarnem gibanju in krepitev plodnega povezovanja in prijateljstva med slovenskimi in avstrijskimi domoljubi in identitarci.
Celoten pogovor si lahko ogledate spodaj:
TRADICIJA PROTI TIRANIJI 