La Barriera je nova italijanska organizacija iz Torina. Z njimi smo spregovorili o trenutnem stanju v Italiji, mednarodnem sodelovanju in drugih pomembnih vprašanjih.
Predstavite nam vaše gibanje in ideje, ki jih zastopate.
Naša organizacije je bila ustanovljena dobra dva meseca nazaj iz strani ljudi, ki imajo različne izkušnje na področju identitarne in nacionalistične politične militantnosti. Dejavni smo v Torinu, kjer imamo tudi svoj klub, v katerega vabimo vse evropske soborce, ki bi nas želeli obiskati. Naš svetovni nazor oblikujejo ideje nacional-revolucionarstva in identitarizma. V naših vsakdanjih dejavnostih nasprotujemo migracijam, katerih cilj je zamenjava belega evropskega prebivalstva, ideologiji LGBT in teoriji spola, liberalizmu, antifašizmu, komunizmu in kulturnemu marksizmu. Branimo našo nacionalno in evropsko identiteto, tradicionalno družino, socialno državo in spomin na junake, ki so zaslužni za veličastnost naše domovine in Evrope.
Kakšne dejavnosti organizirate?
Organiziramo militantne in kulturne dejavnosti. Med njimi so predvsem militantne ulične akcije, pa tudi skupinske dejavnosti, kot so gorništvo, športni treningi in kulturni dogodki. Veliko pomembnost pripisujemo tudi komemoracijam v spomin na preminule soborce iz svetovnih vojn in iz obdobja svinčenih let. Med njimi so tisti, ki so častno padli v masakru znanem kot Acca Larentia, saj hočemo prenesti njihov revolucionaren duh v naše čase. Spominjati se pomeni biti aktiven.
Kateri filozofi, pisatelji, avtorji in zgodovinske osebnosti so najbolj vplivali na vas?
Osebnosti, ki so za nas pomembne je zelo veliko, prihajajo pa iz različnih obdobij in območij. Zato bomo našteli samo najbolj pomembne. Vsekakor je za nas pomembnih veliko oseb, ki tudi sicer navdihujejo vse nacionaliste v Evropi. Med njimi so Léon Degrelle, Corneliu Zelea Codreanu, José Antonio Primo de Rivera, Ramiro Ledesma, Robert Brasillach,Dominique Venner pa tudi Benito Mussolini. Iz gospodarskega stališča močno cenimo tako imenovanega »anti-obrestnega ekonomista« Ezro Pounda. Tu so še različne za nas v nacionalnem smislu pomembne osebnosti, kot na primer ustanovitelj futurizma Tommaso Marinetti in pesnik Gabriele D’Annunzio. Z velikim spoštovanjem gledamo tudi na osebe, ki so se po drugi svetovni vojni, navkljub začetkom antifašistične tiranije, na različne načine še naprej borile za idejo. Tu lahko omenimo političnega militanta Pina Rautija, veterana RSI Rutilia Sormotija, in intelektualca Adriana Romualdija, ki je med prvimi zagovarjal potrebo po obnovitvi duhovnega reda v Evropi.
Po drugi svetovni vojni je Slovenija postala prizorišče pokolov, ki so jih povzročili zmagoviti komunistični partizani. V Sloveniji je bilo ubitih več kot 100.000 ljudi, od pripadnikov poraženih nacionalnih sil do civilistov. Žrtve so bili tudi nekateri Italijani. Kako gledate na to v Italiji?
Res je. Naš narod je utrpel veliko nasilja iz strani Titovih komunističnih partizanov, ki so povzročili smrt 11.000 Italijanov in izgnali 350.000 dalmatinskih in istrskih Italijanov iz njihovih domov. Po neskončnih mučenjih so naše rojake pometali v fojbe, kraška brezna, tipična za istrsko in dalmatinsko pokrajino. Čeprav je leta 2004 država v Italiji razglasila dan spomina na poboje, povezane s fojbami, je še vedno prisotnega veliko revizionizma, zanikanja in pomanjševanja tega zgodovinskega dogodka. Retorika komunistov in antifašistov se poslužuje takšnega pristopa, da bi tako zanikali svoje zločine in preprečili, da bi resnica o njihovih antifašističnih idolih prišla na dan; da je šlo pravzaprav za nizkotne morilce. Naša organizacija si močno prizadeva, da bi zgodovinska resnica glede teh dejstev postala bolj znana. Obenem močno spoštujemo vse italijanske mučenike, ki so končali v fojbah. Pravzaprav smo nedolgo nazaj razvili transparent, s katerim smo zahtevali, da se čast, ki jo je Republika Italija dodelila Titu leta 1969 nemudoma razveljavi, saj je nesprejemljivo, da je naša država morilcu podelila najvišje italijansko odlikovanje.
Italija se sooča z valom nezakonitih migracij, navkljub temu, da imate trenutno vlado, ki je obljubila, da bo uredila ta problem. Kakšna je trenutna situacija z migranti?
Tako kot v večini Evrope je tudi v Italiji situacija z migranti katastrofalna. Da bi razumeli razsežnosti tega problema je dovolj povedati, da je od 1. Januarja 2023 v Italijo prispelo že približno 92.000 migrantov, kar je dvakrat več kot v letu 2022, ko jih je prispelo 42.000 in kar trikrat več kot v letu 2021, ko jih je prispelo 30.000. Poleg tega gre tu samo za migrante, ki so prispeli po sredozemski poti, prišteti pa je treba še vse nezakonite migrante, ki so se do Italije prebili po drugih poteh, kot tudi tiste, ki prihajajo »legalno«. Kar se tile vlade Melonijeve, je dovolj, če pogledamo številke, ki smo jih navedli zgoraj, da nam postane jasno, da vlada ne ukrene ničesar, da bi preprečila prihode, ki so se zvišali odkar je na oblasti. Zadeva je še toliko bolj resna zato, ker je Giorgia Meloni s svojo stranko prejela veliko število glasov ravno zaradi obljub, da bo rešila problem migracij s pomorsko blokado, ki pa je niso udejanjili. Kot da to še ni dovolj, desnosredinska vlada zaradi pritiskov industrialcev, ki hočejo v Italijo uvažati migrante, da bi imeli zelo poceni delovno silo, načrtuje uvoz več kot 500.000 legalnih migrantov do leta 2025. Medtem ko politiki našemu narodu odvračajo pozornost Italija trpi zaradi posledic te invazije, migranti pa škodijo našim mestom, ki zaradi njih niso več varna, saj posiljujejo ženske, napadajo, kradejo in preprodajajo mamila.
Kako bi sicer ocenili delo trenutne italijanske vlade?
Kot smo že povedali, je desnosredinska vlada izdala svoje volivce v mnogih pogledih. Italijani so volili za Bratovščino Italije, stranko Giorgije Meloni, predvsem, ker je obljubila, da bo zaustavila migracije, se borila proti spolni ideologiji LGBT in proti diktaturi antifašistične in levičarske misli, ki v povojnem obdobju močno prevladuje v Italiji. Od teh treh točk ni Melonijeva poskusila rešiti niti ene. Pravzaprav je migracija močno poskočile, medtem ko vlada kuje načrte za uvoz še večjega števila migrantov. Teorija spola se še naprej širi po šolah in v družbi, Ministrstvo za izobrazbo Melonijeve vlade pa v pogodbe za zaposlene v šolah vključuje pravico, da lahko spremenijo spol kadar hočejo, s čimer institucionalizirajo spolno ideologijo. Celo na bojni fronti proti antifašističnemu vsiljevanju ne moremo reči, da so se stvari poboljšale, saj se na splošno ni veliko spremenilo. Pomembneži iz levice še naprej igrajo odločilne vloge v državnem aparatu in na področju kulture, medtem ko so desničarski intelektualci še vedno marginalizirani in izključeni. Precejšen del volilnega telesa, ki je volil Melonijevo, je prav tako upal, da se bo Italija vsaj malce oddaljila od ZDA, Nata in Evropske unije, vendar pa se to ni zgodilo. Pravzaprav je Italija danes še bolj podrejena bruseljskim birokratom in Američanom. Naj zaključimo s tem, da v primerjavi s prejšnjimi vladami ni bilo veliko sprememb, saj so konec koncev vse te stranke del istega gnilega sistema, ki so ga leta 1945 na temeljih korupcije in profita uvedli Američani in antifašisti.
Sodelujete z drugimi organizacijami in skupinami v Italiji in Evropi?
Na nacionalni stopnji je veliko drugih militantnih skupnosti, ki jih spoštujemo in s katerimi bijemo iste boje in delimo barikade. Zelo dejavni smo tudi na mednarodni stopnji. Prizadevamo si za širjenje naših dejavnosti tako, da se povezujemo z evropskimi brati in sestrami, ki bijejo v svojih deželah iste boje, tako kot vi v Sloveniji. Spoznavanje nacionalistov iz drugih držav je bistvenega pomena za pridobivanje novih metod boja in za deljenje izkušenj in znanja, tako da postanejo naše dejavnosti še bolj učinkovite. Zaradi tega smo že vzpostavili stike in tudi bili na obisku pri tovrstnih skupnostih v Franciji, Srbiji, Bolgariji, Španiji in Poljski. Čeprav naša organizacija takrat še ni bila ustanovljena, je naša skupina lansko leto obiskala shod ob obeležitvi poljske neodvisnosti v Varšavi, Lukov shod v Sofiji, in C9M v Parizu. Prav tako smo bili na obisku pri srbskih in španskih soborcih, pri nas pa so bili na obisku bolgarski, srbski in nizozemski soborci v našem klubu v Torinu. Vse nacionaliste vabimo, da stopijo z nami v stik preko našega profila na instagramu, če načrtujejo obisk Italije in predvsem Torina. Z veseljem jih bomo sprejeli in jim razkazali naše mesto. Europa, nazione, rivoluzione!
Hvala za intervju. Zadnje besede so vaše.
Hvala vam. Pozivam slovenske soborce, da nas podprete pri širjenju resnice o zločinih jugoslovanskih komunističnih Titovih partizanov, saj se moramo vsi Evropejci boriti v skupnem boju proti poveličevanju komunizma.
TRADICIJA PROTI TIRANIJI 