Martin Sellner: »Trdno sem prepričan, da bomo v prihajajoči krizi dobili priložnost, da rešimo Evropo«

Martin Sellner je najbolj znan kot vodja avstrijske Generacije identitete in eden vidnejših mednarodnih identitarnih aktivistov. Z njim smo se pogovarjali o uspehih metapolitike, represiji, s katero se soočajo identitarci, pa tudi o njegovih trenutnih dejavnostih in o tem, kaj čaka identitarce v prihodnosti.

Za začetek nam povejte kako bi opredelili izraz »identitarec«, predvsem v povezavi z drugimi podobnimi izrazi, kot sta »domoljub« ali »nacionalist«. Kaj danes pomeni biti identitarec?

Biti identitarec danes pomeni to, kar je pomenilo že od nekdaj; boriti se za ohranitev svoje etnokulturne identitete in prizadevati si za svet, ki nudi vsem ljudstvom najboljše možne življenjske pogoje.  Gre za močan koncept ravno zato, ker presega časovna obdobja ter ni omejen na specifične dobe in kulturna področja. Kaj je pravzaprav »narod«? Je bil špartanski kralj Leonid I. »nacionalist«? Težko vprašanje. V vsakem primeru pa je bil identitarec, ki se je boril za svojo identiteto.

Kako ste postali dejavni na desnici? Nedavno ste v nekem intervjuju za flamski medij NSVTV izjavili, da ste imeli pred tem danes precej običajne levičarske poglede…

Bila je dolga pot… Začela pa se je, ko sem bil star 15 let, in smo se v šoli učili o zgodovini in politiki. Uniformno mnenje mojega razreda in propaganda mojih učiteljev sta mi šla močno na živce. Zato sem začel sam iskati informacije. Takrat je bil splet še vedno precej nova stvar. No, sem pa tako postopoma izoblikoval svoj alternativen svetovni nazor.

Najbolj znani ste kot vodja avstrijske Generacije identitete. Zdi se, da je zaradi represije in cenzure to gibanje danes precej nedejavno, tako v Avstriji, kot drugje v Evropi. Kako je prišlo do tega? Je to gibanje v Avstriji prepovedano, kot denimo v Franciji?

Gibanje ni nedejavno, je pa manj opazno, sploh na mednarodni stopnji. Razlog za to je vsekakor represija. V Avstriji je lambda, naš logotip, trenutno prepovedana. Kaj je gibanje brez svojega simbola?

Zato so danes dejavne številne majhne lokalne skupine, ki pa redno razburjajo javnost s sijajnimi akcijami. Seveda pa trenutno ni velikih akcij, kakršna je bila »Branimo Evropo«. Razlog za to je, kot sem že rekel, represija, ki smo ji priča v skoraj vseh državah.

Katere so danes glavne dejavnosti identitarcev v Avstriji? Imate kakšne nove projekte ali organizacije?

Kot sem že povedal, se dejavnosti neprekinjeno nadaljujejo. Obstaja več anonimnih blogov, kamor aktivistične skupine pošiljajo za objave svoje fotografije in posnetke. Leta 2020 smo v ta namen ustanovili domoljubno državljansko gibanje, ki je bilo zelo uspešno v obdobju korone. Ustvarjeni so bili številni projekti; časopisi, digitalna univerza, medijske platforme, itd. Sam sem se osredotočil tudi na teorijo preko pisanja knjig in predavanj.

Kot vpliven in mednarodno znan identitarni aktivist in vodja  ste bili večkrat tarča medijskih napadov, levičarjev in antifa skupin, pa tudi kazenskih pregonov. Povejte nam kaj več o teh neprijetnostih…

Represija je prisotna na vseh stopnjah. Medijsko demoniziranje ustvarja družbeni in gospodarski pritisk. V očeh medijev sem »ekstremist«, ki ga hočejo uvrstiti med teroriste.

Med drugim zaradi tega ne morem vstopiti v Anglijo ali v ZDA. Iz slednje države prihaja moja žena. V preteklosti so mi zažigali avtomobile, večkrat pa so me levičarski ekstremisti tudi napadli. Prav tako mi je bilo ukinjenih že 57 bančnih računov. Vendar pa se sčasoma naučiš, kako se spoprijemati s tem. To je pač cena »svobode govora«.

Metapolitika je glavna strategija identitarnih skupin. Katere so njene glavne prednosti, in pa njeni največji dosežki v Avstriji?

Način, na katerega smo oblikovali, in še danes oblikujemo javni diskurz. Ključni problem »zamenjave prebivalstva« smo popularizirali ravno mi iz desnega tabora. Sedaj o tem govorita tudi Avstrijska svobodnjaška stranka (FPÖ) in Alternativa za Nemčijo (AFD). Naša zahteva za »remigracijo« postaja prav tako temeljni cilj domoljubnega tabora, ki je v tem pogledu soglasen. Na takšen način ozaveščamo ljudi, ustvarjamo enotnost in utrjujemo naše ključne koncepte. Lansko poletje je tako, na primer, Svobodna mladina organizirala turnejo »Remigracija«.

Tako kot Slovenija, se je lani tudi Avstrija soočala s stopnjevanjem nezakonitih migracij. Vendar pa se zdi, da je za razliko od slovenske liberalne vlade, avstrijska vlada bolj pripravljena soočiti se s to težavo. Kako ocenjujete trenutno migrantsko politiko svoje države? In katere spremembe bi na področju legalnih in ilegalnih migracij morale uvesti evropske države?

Tu in tam pride do simboličnega dejanja, ki naj bi zadovoljilo volivce. Kar zares potrebujemo je pravzaprav obširna remigracijska politika. Nezakonite migrante je treba poslati nazaj v njihove domovine. Dejavnike, ki povzročajo migracije, je treba preokreniti tako, da bomo lahko naredili konec vzporednim družbam. Potrebujemo evropsko mejno politiko, ostre ukrepe proti tihotapcem in zavrnitev vsakega ilegalca.

Za konec nam povejte kaj po vašem mnenju Evropo čaka po korona krizi in trenutni vojni v Ukrajini v prihodnosti? Katere so najboljše strategije za desne in identitarne skupine v trenutnem družbenopolitičnem vzdušju?

Pred nami so razburljivi, vznemirljivi in odločujoči časi. »Konvergenca katastrof«, o kateri je govoril Guillaume Faye, je neizogibna. Deloma zaradi nesposobnosti, deloma pa zaradi neizogibnih problemov, kot sta deglobalizacija in staranje, stopnje blaginje ni več mogoče vzdrževati. Osiromašen srednji razred je že sedaj naklonjen opozicijski politiki. Kar se zdi danes nepredstavljivo, lahko postane nova politična smer jutrišnjega dne. Trdno sem prepričan, da bomo v prihajajoči krizi dobili priložnost, da rešimo Evropo. Zato moramo biti dobro pripravljeni in organizirani. Potrebujemo močna, miroljubna gibanja, učinkovite medije, think-tanke, kontrakulturo in domoljubne stranke, ki bodo prav tako utrjevale metapolitično okolje. Le tako lahko ustvarimo »rekonkvisto«, oziroma desno kulturno revolucijo.

Hvala za intervju! Imate še kakšno sporočilo za slovenske identitarce in nacionaliste?

Nikoli ne izgubite upanja. Stanje se zdi brezupno, vendar pa se časi spreminjajo. Mi, domoljubi in konservativci, imamo v vseh pogledih prav. Kot ustvarjeni smo za prihajajoče čase samopovzročenih kriz. Ponuja se nam velika priložnost za pridobivanje moči. Ne smemo je zapraviti!