Alain de Benoist – Kaj je modernost?

Odlomek iz knjige Manifest za evropski preporod, avtorja Alain de Benoist in Charles Champetier (prevod Primož Kuštrin, spremna beseda Igor Kernel, Ljubljana 2018.)

Več o sami knjigi si lahko preberete na blogu Traditio Europae , naročite pa jo lahko na tej povezavi.

Modernost označuje politično in filozofsko gibanje zadnjih treh stoletij evropske zgodovine. Zanjo je značilnih pet stekajočih se procesov: individualizacija, s pomočjo uničenja starih oblik pripadanja skupnosti; masifikacija, s pomočjo prevzemanja standardiziranega obnašanja in načina življenja; desakralizacija, s pomočjo zamenjave velikih verskih besedil z znanstveno interpretacijo sveta; racionalizacija, s pomočjo prevlade uporabnega razuma, svobodnega trga in tehnične učinkovitosti; in univerzalizacija, s pomočjo svetovne razširitve družbenega modela, ki se ga implicitno predpostavlja kot edino razumsko možnost in naj bi zato bil superioren.

Gibanje ima stare korenine. V večini pogledov predstavlja sekularizacijo idej in perspektiv izposojenih iz krščanske metafizike, ki so se razširile v posvetno življenje po zavrnitvi vsakršne transcedenčne razsežnosti. Pravzaprav lahko v krščanstvu najdemo zametke velikih preobrazb, ki so rodile posvetne ideologije prve porevolucionarne dobe. Individualizem je bil prisoten že v predstavah o osebnem zveličanju in o intimnem in privilegiranem odnosu med posameznikom in Bogom, ki presega kakršnokoli zemeljsko ukoreninjenje. Egalitarizem ima svoj izvor v ideji, da smo vsi enako poklicani k odrešitvi, saj imamo vsi individualno dušo, katere absolutno vrednost delimo z vsem človeštvom. Progresivnost je rojena iz ideje, da ima zgodovina absolutni začetek in neizogiben konec in da se odvija globalno in v skladu z božjim načrtom. In končno, univerzalizem je pristen obraz religije, ki zase trdi, da se skoznjo manifestira razodeta resnica, ki, ker je enako veljavna za vse ljudi, terja spreobrnjenje vanjo. Tudi samo politično življenje temelji na sekulariziranih teoloških konceptih. Danes je krščanstvo, katerega veljava je zreducirana na le enega od prepričanj med vsemi ostalimi, nevede in nehote postalo žrtev gibanja, ki ga je samo začelo. V zgodovini  Zahoda je postalo religija odhoda religije.

Različne sodobne, med seboj tekmujoče in pogosto nasprotujoče si moderne filozofske šole se kljub temu strinjajo glede enega: pritrjujejo ideji, da obstaja enkratna in univerzalna rešitev za vse družbene, moralne in politične fenomene. Na človeštvo se gleda kot na vsoto razumnih posameznikov, ki so zaradi koristoljubja, moralnega prepričanja, družbe ali celo strahu poklicani, da uresničijo svojo enotnost v zgodovini. V tej perspektivi postane raznolikost sveta ovira in vse, kar dela ljudi različne, se smatra kot postransko ali nebistveno, slučajno, zastarelo ali celo nevarno. Ker pa modernost ni le skupek idej, ampak je tudi način delovanja, poskuša z vsemi razpoložljivimi sredstvi iztrgati posameznike iz njihove pripadnosti določeni skupnosti, da bi jih podvrgla univerzalnemu načinu združevanja. V praksi se je kot najbolj učinkovit način za to pokazal trg.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.